G.O.A.T. debata: Michael Jordan ali LeBron James?
Pogovor je zanimiva stvar, ki jo je čudovito opazovati, predvsem če se razvije v razgreto debato. Da pa se lahko pogovor razvije v debato, pa mora vsebovati še en, ključen del enačbe. To je seveda predmet pogovora, brez katerega se debata ne more razviti. Predmet mora biti ideja, ki jo lahko ljudje začutijo, vidijo in jo na koncu tudi prepoznajo kot legitimno. Debata postane resnična in sprejeta v množici ljudi. Ni nujno, da smo na tej ali oni strani debate oziroma jo vidimo kot pristno, njen obstoj je veljaven. Debata obstaja. Debata je za vedno tukaj.
Začetek Velike debate je neznan
Kdaj se je začela ena izmed največjih debat v svetu športa ni popolnoma jasno. Morda se je začela leta 2007, ko je dvaindvajsetletni LeBron James privlekel ekipo Clevelanda v finale lige NBA. Lahko da se je začela tri leta kasneje, ko je taisti mladenič že drugič zapored osvojil nagrado za najbolj koristnega igralca rednega dela sezone. Prav mogoče pa je, da se je ta debata začela 16. aprila 2003, ko je Michael Jordan še zadnjič zapustil parket in se upokojil kot košarkarski igralec. Nikoli ne bomo točno vedeli, kdaj se je debata začela, vsekakor pa se zavedamo, še vedno traja. Še manj pa je jasno glede konca debate, ki nam bo povedala, kdo je najboljši vseh časov in tisti, ki mu pripada naziv G.O.A.T.
Vsaka debata ima tudi več vidikov, na katere oziroma s katerih moramo gledati na predmet same debate. In tako imenovana GOAT debata je prav taka. Ko na družbenih omrežjih, raznih oddajah ali v prijateljskem pogovoru slišimo »Jordan ali LeBron«, postanemo pozorni na vidike debate.
Čeprav sta najbolj pomembna dva, pa se žal oba razvejita ne nešteto specifičnih vidikov, ki jim ni konca. Kakšen je bil igralec na igrišču in kakšen je bil igralec, ko se je tekma končala in so posvetile drugačne luči, torej kakšen je bil družbeni vpliv igralca. To sta dva najbolj pomembna vidika, ki ju lahko vsak izmed nas povzema popolnoma drugače, a nekatere stvari ostanejo neomajne. Gre za izjemna košarkarja.
Popolna osnova debate
Med debato se ne bo daleč prišlo le z naštevanjem statistike, temveč bo potrebno pri tem uporabiti tudi veliko pod-alinej, ki bodo posvetile nekaj luči na celotno zadevo. Michael Jordan je s svojo kariero zaključil že pred osemnajstimi leti, pri LeBronu pa se zdi, da je še vedno v svojih najboljših letih, čeprav je v svoji osemnajsti sezoni. Ne bi se motili, če bi rekli, da gre večina debat nekako takole:
»LeBron je boljši.«
»Jordan ima šest prstanov.«
»Po tej logiki je Bill Russell najboljši vseh časov«
»Jordan ni nikoli zgubil v finalu.«
»LeBron je imel težje nasprotnike in bil v finalu desetkrat.«
Vsaj eden izmed teh argumentov je uporabljen v GOAT debati, a težava ni v tem. Težava je v mnogih »če-jih«, ki jih lahko pripišemo tej debati. Klasično statistiko in lovorike smo razpršili po celotnem blogu v obliki tabele. Kljub temu pa bomo začeli s statistiko in z dejstvom, da je lahko škodljivo orožje, če je ne znamo uporabljati.
Statistika v primeru LBJ:MJ in pomanjkanje konteksta
En pogled na statistiko igralca je dovolj, da si o njem ustvarimo mnenje. A vseeno ne smemo verjeti vsega, kar nam statistika kaže. Kot rešitev za pomanjkljivost osnovne statistike se je razvil PER (player efficiency rating), za katerega se je kmalu izkazalo, da ima tudi lastne pomanjkljivosti. PER vsebuje večino aspektov igralčeve tekme (točke, blokade, ukradene žoge, zgrešeni meti …) in tako sestavi statistični (analitični) vpogled v igro košarkarja. Ni perfektna statistika, a je zelo blizu temu. Na PER lestvici vseh časov je na prvi prav Michael Jordan s številko 27,91. Za njim je LeBron James s številko 27,40. Nato pa se po vrsti zvrstijo Anthony Davis, Shaquille O’Neal, David Robinson, Wilt Chamberlain, Bob Pettit, Kevin Durant in tako dalje. Je po tem takem Anthony Davis tretji najboljši igralec vseh časov? Verjetno ne.
Če se pomaknemo še nekoliko bolj stran z očmi opazovalca, naletimo na še večje težave. Kako primerjati dva različna igralca, ki sta igrala v različnih obdobjih z različnimi stili košarke ter različnimi sodniškimi kriteriji? Težko. LeBron James je večino svoje kariere igral kot SF oziroma krilo, šele zadnja leta se ga uvršča med PG/organizatorje igre. Michael Jordan je vso kariero igral kot SG/branilec. Verjetno ne bi smeli opozarjati tudi na razliko v višini in teži obeh igralcev, a ker sta uvrščena na drugačne položaje, se temu ne moremo izogniti. LeBron James je skoraj deset centimetrov višji in kar petnajst kilogramov težji kot je bil Jordan v času svojih “najboljših let”.
Lep primer težave s statistiko je pomanjkanje konteksta, za kar bomo uporabili dva primera, ki ju lahko kaj hitro povežemo z našo debato. Chris Paul v svoji karieri povprečno dosega 4,5 skoke na tekmo. Andrea Bargnani pa je povprečno dosegal 4,6 skoke na tekmo. V osnovi to pomeni, da je Bargnani boljši skakalec kot Paul? Pa je to res? Če dodamo, da je Paul organizator visok 183 centimetrov, Bargnani pa center visok 213 centimetrov, pa se stvar hitro obrne. Tako velik pomen ima kontekst pri uporabi statistike.
Enako se zgodi pri primerjavi LeBron in Jordan na svojih izvirnih položajih. Michael Jordan je v osnovni statistiki med branilci (SG) dosegel naslednje uvrstitve: Točke (1.), Podaje (4.), Skoki (3.), Ukradene žoge (3.), Blokade (3.), Odstotek meta za dve (9.) in Odstotek prostih metov (34.). LeBron James pa se je med krili (SF) izkazal takole: Točke (2.), Podaje (1.), Skoki (12.), Ukradene žoge (9.), Blokade (17.), Odstotek meta za dve (17.) in Odstotek prostih metov (107.). Kot kontekst samemu kontekstu pa lahko dodamo prepričanje, da se zadnjih nekaj let igra tako imenovana košarka brez določenih položajev (positionless basketball).
Tukaj ti predstavljamo primerjavo med igralcema po povprečjih med redno sezono:
Veliki “kaj, če” in pogledi na G.O.A.T debato
Ker so stavki, ki se začnejo s “kaj, če”, pogosto izmišljeni, jih je težko uporabiti v sami debati. To pa ne pomeni, da ne popestrijo samega pogovora. Poglejmo si najbolj zanimive “kaj, če”, ki bi zelo popestrili debato o največjem vseh časov.
- Kaj, če bi Michael Jordan igral tudi v sezonah 93-94 in 94-95?
- Kaj, če bi J.R. vedel, kakšen je rezultat na prvi tekmi finala leta 2018 proti Golden Statu?
- Kaj, če bi Michael Jordan po sezoni 97-98 ostal v Chicagu?
- Kaj, če se Kyrie Irving in Kevin Love ne bi poškodovala v finalu leta 2016?
Takih primerov je na tisoče, a končnega odgovora nam ne bodo dali nikoli. Zanimivo in lepo pa je razmišljati: “Kaj, če?”
Spodaj si lahko pogledaš primerjavo številk med MJ in LBJ v končnici:
Eden največjih vseh časov, Kareem Abdul-Jabbar, je pred leti dejal, da je v ligi NBA nemogoče izbrati najboljšega košarkarja vseh časov. Njegovi argumenti pri tej izjavi so bile edinstvene okoliščine, v katerih je igral vsak košarkar, spreminjanje stila košarke s svetlobno hitrostjo, napredovanjem košarke kot športa, globalizacija športa in družbena situacija prebivalstva.
Z lahkoto lahko potrdimo čisto vsakega izmed njegovih argumentov. Največji hokejist vseh časov je Wayne Gretzky, tu ni debate. Največji baseball igralec vseh časov je Babe Ruth in tudi tu ni debate. Košarka oziroma njen NBA del pa je na prvem mestu predvsem zelo zanimiv šport, ki se je v šestdesetih letih tako močno spremenil, da bi bilo nemogoče govoriti o enakih erah. Košarka je tako edinstven šport, ki ga delimo na povsem svoja obdobja, v katerih po navadi izbiramo največje igralce določenega obdobja. A vseeno nam košarkarska duša ne da miru. Nekaj globoko v nas želi priti do tistega, ki je najboljši, čeprav zamahnemo z roko in si rečemo, da ni pomembno. Ampak je.
6-0 ali 4-6?
Michael Jordan je v svoji karieri zaigral v šestih finalih lige NBA in osvojil prav toliko naslovov prvaka in prejel toliko nagrad MVP finala. In ravno ta določena mentaliteta je tista, ki je iz košarkarja Jordana ustvarila Jordana, boga košarke. V tekmah finalov Michael Jordan drži rekord 24 zmag in le 11 porazov. Njegovi nasprotniki v finalu so v rednem delu sezone povprečno dosegli 61,2 zmag in bili, kljub javnemu prepričanju, močne ekipe. Po vrsti so se zvrstili Los Angeles Lakers, Portland Blazers, Phoenix Suns, Seattle SuperSonics in dvakrat Utah Jazz. Kako izjemen je bil Michael Jordan v teh finalnih serijah, priča podatek, da je povprečno dosegal 33.6 točk, 6 skokov, 6 podaj in 1.8 ukradeno žogo.
Charles Barkley, Karl Malone, John Stockton, Patrick Ewing, Charles Oakley, Shawn Kemp in Reggie Miller so igralci, ki bi se uvrstili vsaj pet mest višje na lestvici najboljših vseh časov, če bi imeli prstan oziroma naslov prvaka lige NBA. Razlog za to pa je v veliki meri prav Michael Jordan, pomagala pa ni niti dveletna dominanca Hakeema Olajuwona v času Jordanove odsotnosti.
LeBron James je pred meseci povedal, da je lastnik dveh najtežje pridobljenih prstanov v zgodovini lige. Finale v mehurčku v času epidemije in povratek po zaostanku 3-1 proti Golden Statu, ki je sezono zaključil z izjemnim izkupičkom 73-9. Do tega trenutka je svoje ekipe popeljal do desetih nastopov v finalu, a je usoda hotela, da je osvojil le štiri prstane, izgubil pa kar šestkrat. V tekmah finalov trenutno drži nekoliko neslaven rekord z 22 zmagami in kar 33 porazi. Njegovi nasprotniki so bili brez dvoma nekatere izmed najboljših ekip vseh časov, pri čemer jim je močno pomagal osvojen naslov proti Jamesu. Premagal je Oklahomo, San Antonio, Golden State in Miami. Izgubil pa proti Dallasu, San Antoniu in štirikrat proti Golden Statu. Na tekmah finala je povprečno dosegal 28.4 točk, 10.2 skokov, 7.8 podaj in 1.7 ukradenih žog.
Dvakrat je v finalu izgubil z rezultatom 4-0 in dvakrat s 4-1. Mnogi mu očitajo, da je v finale prišel predvsem zaradi slabe vzhodne konference (“Leastern conference”). Vsekakor ne bi dvomili o njem kot o GOAT-u, če bi bila Steph Curry in Kevin Durant igralca brez prstana prav zaradi LeBrona. A to je le še eden izmed prej omenjenih “kaj,če”.
“Like Mike”
Glavni razlog za globalizacijo in popularizacijo košarke je bil v 90-ih prav Michael Jordan. Po nekaj slabih sezonah v ligi se je ob prelomu desetletja zdelo, da prihaja neko novo obdobje. In prišlo je obdobje Jordana superzvezdnika na nivoju, kot ga je dosegal le neki drugi Michael iz tistega obdobja. Če je bil slednji kralj popa, je bil prvi preprosto kralj košarke. Reklama, ki jo je posnel za pijačo Gatorade, je vsebovala pesem I Wanna Be Like Mike in kmalu je želel cel svet postali “like Mike”. Le ugibamo lahko, koliko milijonov otrok se je ravno zaradi njega navdušilo nad košarko.
Že nekaj let pred tem pa je publika videla, kako velik talent je pred njimi. Z drugim letom svoje kariere je podpisal pogodbo s proizvajalcem superg Nike, vse ostalo pa je zgodovina. Znamka Air Jordan je ena izmed najbolj znanih znamk na svetu, ne le v svetu košarke in športa. Ustvaril je svojo zapuščino, ki jo je potrdil tudi v drugih aspektih življenja in slave. Legendarna uspešnica Space Jam, kjer priskoči na pomoč likom iz risanke Looney Toones, je še danes zelo priljubljena.
V svoji karieri pa je pokazal tudi človeško stran, ki smo jo med tekmami le redko videli. Imel je svoje napake, ki so se še močneje pokazale z leti in igrale nekaj vloge pri tem, kako ga javnost vidi. Nekaj afer o raznih odvisnostih, a je tudi tu pomemben kontekst, ki ga predstavljajo mediji. Zmaga za vsako ceno je vsekakor prišla… no, s svojo ceno. Velik del tega smo videli tudi v dokumentarni seriji The Last Dance, ki jo je ustvaril ESPN in govori o zadnjem plesu ekipe Chicago Bulls.
Michael Jordan tako ni le košarkar, ampak legenda in hkrati tudi človek. Ima svoje napake, želi si zmagati in strasten je do stvari, ki jih obožuje.
“More Than An Athlete”
Srednješolski superzvezdnik, ki je z vsako tekmo v ligi dokazoval, da si zasluži biti na vrhu in da so govorice resnične. Pričakovanja so bila visoka in LeBron James jih je brez dvoma presegel. Da bi nekoga že po koncu druge sezone v ligi NBA povezovali z največjimi vseh časov, se je zgodilo le enkrat in tako se je rodila ideja o Veliki debati. Era LeBrona Jamesa, mladega fanta iz Akrona, ki je posegel po zvezdah in bil vedno zvest tistim, ki so bili ob njemu. Brez večjih težav lahko rečemo, da je edina packa v njegovi karieri “The Decision”, ko je v oddaji naznanil, da bo iz Clevelanda odšel v Miami. Tam je postal negativec lige in za del javnosti je bil to jeziček na tehtnici, ki je pretahtal, da so se postavili nasproti njemu. Drug vidik tega pa je ta, da je prav zaradi negativnega mnenja o tej odločitvi zaigral z dobršno mero jeze in nam prikazal nekaj najboljše košarke v svoji karieri in ligi nasploh.
LeBron James je prvi košarkar, ki je presekal mejo družbenih omrežij in se drzno postavil pred oči javnosti v vseh vidikih življenja. Vedeli smo vsako podrobnost njegovega službenega življenja in večino tistih iz zasebnega. V svoji karieri je doživel vzpon interneta in njegov vpliv, ki jih je imel na posameznika, je ena izmed največjih odlik, ki jih lahko pripišemo Otroku iz Akrona. Že dolgo nazaj je presegel tisto nevidno mejo, ki pravi, da je košarkar lahko edino le košarkar. Postal je več kot le športnik in s tem navdihnil nove generacije igralcev.
LeBron James je preprosto “več kot atlet” in s še najboljše lahko opišemo, kaj kot osebnost predstavlja.
Kdo je G.O.A.T. po tvojem mnenju?
LeBron James ali Michael Jordan? Nekdo, ki je že davno zaključil kariero ali tisti, ki ima še nekaj let igranja v najmočnejši košarkarski ligi? Brez njiju si je ligo NBA težko predstavljati, še težje pa si jo je predstavljati brez oboževalcev in njihovih gorečih debat. Seveda tudi nas zanima, kdo je po vašem mnenju najboljši košarkar vseh časov. Je to “MJ” ali “The King”? Svoje mnenje zapiši v komentar in nas seznani s svojimi argumenti.