Košarkarji, ki zaradi poškodb niso dosegli statusa legend.

Košarka je prečudovit šport, razen ko se v usodo vpletejo poškodbe. Takih košarkarjev je bilo v preteklosti že kar nekaj, in večno bo njihovo ime spremljala »Kaj če?«. V tokratnem Grosbasket blogu smo na enem mestu zbrali peščico košarkarjev, ki so jim zgodovinske uspehe preprečile poškodbe.

Grant Hill in Penny Hardaway

Začeli bomo z dvojcem, ki je svojo kariero v ligi NBA začel v prvi polovici 90-ih. Grant Hill je bil leta 1994 izbran s strani Detroita. V svoji prvi NBA tekmi je zabeležil 25 točk, 10 skokov, 5 podaj in 3 blokade. Vsestranski košarkar je v prvih šestih sezonah za Pistonse beležil po 21.6 točke, 7.9 skoka in 6.3 podaje. Sledila je menjava v Orlando, vendar je zaradi poškodb je v naslednjih štirih sezonah Grant Hill odigral le 47 tekem od 328 možnih. Šele v sezoni 2004-05 je kljub poškodbi nastopil na 67 tekmah in beležil po 19.7 točke ter si s tem prislužil vpoklic na All-Star tekmo. Njegovo kariero so pestile poškodbe in navijačem »ukradle« številne izjemne predstave.

  • Grant Hill: 16.7 točk – 6.0 skoka – 4.1 podaje – 1.2 ukradene žoge – 0.6 blokade

Z Orlandom pa je povezan tudi Penny Hardaway. Shaq in Penny je eden najbolj znanih dvojcev košarke. V prvi sezoni je dosegal po 16 točk, 6.6 podaje in 5.4 skoka. Že naslednjo sezono je zaigral na tekmi zvezd in skupaj s Shaquillom O’Nealom popeljal Orlando Magic v finale lige NBA, kjer so izgubili proti Houston Rocketsom. Po letu 1996 in osvojenih Olimpijskih igrah z ekipo ZDA se je zgodila poškodba kolena in operacija mikrofrakture. Penny Hardaway ni bil nikoli več isti igralec, potrebne pa so bile še kar štiri operacije kolena in leta 2007 končal kariero

  • Penny Hardaway: 15.2 točke – 4.5 skoka – 5.0 podaje – 1.6 ukradene žoge – 0.4 blokade

Brandon Roy

Košarkar za katerega je Kobe Bryant dejal, da v svoji igri nima pomanjkljivosti. Z vzdevkom »The Natural« je v svoji prvi sezoni lige NBA za Portland Trail Blazers osvojil naslov novinca leta. Dosegal je po 16.8 točke, 4.4 skoka in 4 podaje, a zaradi poškodb odigral le 57 tekem. Dokazal je, da lahko vodi ekipo, obenem pa je vsakič znova prikazoval svoj neizmerni talent. V naslednjih treh sezonah je vpisal tri nastope na All-Star tekmah. Tik pred sezono 2011 (znana kot Lockout sezona) je Roy oznanil, da končuje kariero, saj so poškodbe kolena prehude. Vrnil se je sezono kasneje, ko je podpisal za Minnesoto Timberwolves. Odigral je le pet tekem, sezono pa je prekinila nova in v njegovi karieri zadnja poškodba kolena.

  • Brandon Roy: 18.8 točke – 4.3 skoka – 4.7 podaje – 1.0 ukradene žoge – 0.2 blokade

Tracy McGrady

Kako je lahko sedemkratni All-Star košarkar in sedemkratni član All-NBA ekip razglašen za »Kaj če?« košarkarja? Zato, ker bi lahko bil Tracy McGrady eden največjih vseh časov – tako dober je bil, ko je bil zdrav. Po začetniških dveh sezonah za Toronto Raptors je bila tretja dovolj, da si je »prislužil« menjavo v Orlando in tam zacvetel. V naslednjih štirih sezonah je dosegal po 28 točk, 7 skokov, 5.5 podaje, 1.6 ukradene žoge in 0.8 blokade.  Nato pa je prišlo do »usodne« poškodbe hrbta, zaradi katere je večkrat izpustil tekme, nato pa zaradi še pridruženih poškodb kariero zaključil leta 2013.

  • Tracy McGrady: 19.6 točke – 5.6 skoka – 4.4 podaje – 1.2 ukradene žoge – 0.9 blokade

Jay Williams

Kot košarkar Univerze Duke je bil Jay Williams na vrhu sveta. Pod vodstvom Mika Krzyzewskega je v treh sezonah dosegal po 19.3 točke, 6 podaj, 3.7 skoka in 2.2 ukradene žoge na tekmo. Osvojil je naslov NCAA prvaka, Naismith College Player of the Year in mnoge druge. Prav tako so upokojili dres z njegovo številko 22. Da bi bil leta 2002 na naboru lige NBA izbran kot prvi je manjkalo le to, da pred njim ne bi bil fenomen Yao Ming. Williamsa je izbral Chicago, v svoji prvi in tudi edini sezoni je dosegal po 9.5 točk in 4.7 podaje na tekmo.

Prislužil si je vpoklic v drugo ekipo novincev, a je bilo videti, da bo privajanje na novo okolje potrebovalo še nekaj časa. Žal do tega ni prišlo, saj se je Jay Williams 19. junija 2003 hudo ponesrečil z motorjem in njegove košarkarske kariere je bilo konec. Zaradi konca njegovih sanj je skušal storiti tudi smomor, a se je njegova zgodba končala srečno. Zdaj je analitik za ESPN, kjer je s svojim profesionalnim odnosom izven košarkarskih parketov nakazal pot marsikomu za njim.

Greg Oden

Tisti košarkar, ki je bil izbran pred Kevinom Durantom. Zdaj čudno, takrat povsem logično. Višina, atletičnost in izjemna igra mladega Odena so bile dovolj, da bi ga izbrala vsaka ekipa. Izbral ga je Portland, za katerega pa prvo sezono sploh ni igral zaradi mikrofrakturne operacije, ki je bila zgolj začetek. Težka sezona 2008-09 je zapisala več padcev kot uspehov, a so bile tekme s statistiko 17 točk, 12 skokov in 6 blokad ali 24 točk in 15 skokov dovolj, da so potrdile, kaj lahko Greg Oden postane. Ko je skušal blokirati Aarona Brooksa si je zlomil levo pogačico in NBA zgodba je bila končana. Le malokdo ve, da je v sezoni 2013-2014 za Miami Heat odigral 29 tekem, a je bil to po njegovih besedah še zadnji dokaz, da so poškodbe prehude.

Derrick Rose

Asasin vetrovnega mesta je največje vprašanje v zgodovini lige NBA. So bile poškodbe enega najbolj spektakularnih atletov, kar jih je videla košarka, neizogibne ali bi se jim lahko izognil? Do tega dne je Rose še vedno najmlajši MVP v zgodovini lige NBA. Nagrado je prejel, ko je svojo domačo ekipo Chicago Bulls s povprečjem 25 točk, 7.7 podaje in 4.1 skoka povedel do prvega mesta na vzhodu. Po njemu je bilo poimenovano pravilo Derricka Rosa, hitro pa je postajal eden najbolj priljubljenih košarkarjev na svetu. Na prvi tekmi končnice proti Philadelphiji si je med skokom poškodoval sprednje križne vezi, kar je trenutek, ki ga pomni sleherni oboževalec lige NBA.

Z zagotovostjo lahko rečemo, da Rose od tistega trenutka ni bil isti. Izpustil je naslednjo sezono, nato pa odigral le 10 tekem in se ponovno poškodoval. V srce parajočem posnetku ga je Chicago leta 2016 poslal v New York, kjer je Rose zapadel tudi v hudo osebno krizo. Sledil je Cleveland, nato pa mu je v Minnesoti priložnost ponudil njegov bivši trener v Chicagu Tom Thibodeau. Pisal se je 31. oktober 2018, ko je na tekmi proti Utahu blokiral zadnji poskus gostov in vpisal zmago s 50 točkami. Takrat se je pričela nova zgodba Derricka Rosa, ki še vedno traja. Kljub temu pa bi bil njegov življenjepis verjetno popisan do zadnjega prostega mesta. Vrtnica, ki ni nikoli vcvetela v celoti je največje vprašanje v zgodovini lige NBA.

Katerega košarkarja bi vi postavili na seznam košarkarjev, ki so jim izjemno kariero preprečile poškodbe?