Dražen Petrović je bil eden najboljših košarkarjev v osemdesetih letih, ki je v svoji karieri nanizal številne uspehe, tako klubske kot reprezentančne. Na košarki je pustil večni pečat s svojim nastopom in čisto svojevrstnim načinom igranja. Igralec pred svojim časom, košarkarski Mozart, Dražen Petrović.
Od začetkov do prvih velikih uspehov
Dražen Petrović je začel svojo športno pot v Šibeniku, kjer se je rodil 22. oktobra 1964 očetu Jovanu, ki je bil po rodu Črnogorec, in mami Biserki. Za košarko ga je navdušil njegov starejši brat Aleksander oz. »Aca trica«, ki je že pred njim stopal po poti vrhunskega športnika. Dražen se je takoj izkazal kot velik talent, predvsem pa je navduševal s svojim odnosom do dela. Kljub temu, so le redki lahko takrat slutili, da bo postal eden najboljših igralcev košarke osemdesetih let 20. stoletja, ki še danes ostaja eden največjih košarkarskih idolov v naši regiji in širše.
“Dražen je kot konj. Kakor bolj ga udarjaš, toliko bolj je nevaren in igra bolje,”– Aleksandar Petrović, brat in velik Draženov vzornik, ki ga je »zvabil« na košarkarski parket.
Za mladinsko vrsto pri KK Šibenk je zaigral že pri trinajstih letih, za člansko ekipo pri petnajstih. Tri leta kasneje se je zanj borilo večino jugoslovanskih klubov, izbral pa je Cibono, kjer je igral tudi njegov brat Aleksandar in s katerim sta tvorila resnično izjemen košarkarski par na igrišču. Leta 1985 je s Cibono osvojil tako Jugoslovansko prvenstvo kot pokal, za piko na i pa še v finalu Evrolige slavil nad madridskim Realom, ki mu je Dražen v izjemni predstavi nasul kar 36 točk. Naslednjega leta so ponovili uspeh, ko so v finalu Evrolige premagali litovski Žalgiris.
Neverjetni reprezentančni nastopi
Prav tako je Dražen nizal velike uspehe s tedanjo jugoslovansko reprezentanco, s katero je med drugim leta 1998 v Seulu osvojil srebrno medaljo ter kasneje še dve zlati medalji – eno na EP 1989, drugo pa na SP 1990. Vse to je bil šele začetek velikega uspeha tedanje generacije jugoslovanske košarke, ki se je – po veliki zaslugi Dražena – povzpela na sam vrh svetovne košarke.
Tako je reprezentanca Jugoslavije na olimpijskih igrah leta 1988 osvojila 2. mesto, ko so v finalu izgubili proti ekipi Sovjetske zveze. Sledil je »zlati vrhunec«, ki se je začel z osvojitvijo naslova evropskega prvaka na EP 1989 doma v Zagrebu in nadaljeval naslednje leto z naslovom svetovnega prvaka v Buenos Airesu. Zmaga je bila še toliko slajša, saj so se imeli v finalu priložnost maščevati moštvu Sovjetske zveze za poraz na OI dve leti poprej. S tem uspehom pa so se tudi zaključili Draženovi nastopi za Jugoslavijo, saj je leta 1991 do tedaj skupna država razpadla na več samostojnih držav.
Dražen je tako nadaljeval svojo reprezentančno pot v hrvaškem dresu. Hrvaška je svoje prve uradne reprezentančne tekme odigrala leta 1992, in sicer v kvalifikacijah za nastop na Olimpijskih igrah v Barceloni. Reprezentanca se je prebila vse do finala, kjer se je soočila z ameriško ekipo »Dream Team«, ki so jo tvorili Michael Jordan, Magic Jonhson, Larry Bird, Charles Barkley, Scottie Pippen, John Stockton in drugi. Hrvati so morali priznati poraz proti ZDA s končnim rezultatom 85-117, Dražen je nametal 24 točk in ekipa se je lahko upravičeno veselila srebrne olimpijske medalje.
Vsega skupaj je Košarkarski Mozart odigral 38 tekem za hrvaško reprezentanco, zadnjo leta 1993, v kvalifikacijah za nastop na EP 1993, ko se je Hrvaška pomerila s Slovenijo.
“Velikokrat so me vprašali, od kod imam toliko volje in želje za trening, neverjetne želje po doseganju košev, ko pa sem vse dosegel v košarki in ne potrebujem več dokazovanja. Odgovor je povsem lahek, ker ko igram košarko, želim biti najboljši,” – Dražen Petrović
Tako je, Dražen svojih uspehov ni dosegel kar tako ali po naključju – znan je bil namreč po napornih vsakodnevnih treningih ter treniranju tehnike in meta do popolnosti.
Kariera v NBA
Kljub temu, da so zanj pokazali zanimanje v ZDA že leta 1986, se Dražen ni odločil za takojšen odhod na drugo stran Atlantika. Tako je raje leta 1988 podpisal z Real Madridom – 4 milijonsko pogodbo, ki je v tistem času predstavljala kar lep denar. Kljub temu, da je šlo za večletno pogodbo, je Petrović v španskem klubu ostal le eno sezono. Po koncu sezone se je odločil za nove izzive in sprejel ponudbo NBA kluba Portland Trail Blazers. Z novo ekipo so se prebili vse do finala NBA, v katerem so na koncu izgubili proti Detroitu.
“Vedno je bilo vznemirljivo igrati proti Draženu. Vsak dvoboj je bil zelo agresiven, drugače se proti Draženu sploh ni dalo igrati. V najinih dvobojih sva dala svoj maksimum. Bilo je nekaj res odličnih bojev, a žal so bili kratki. Bil je velik košarkar, ni se bal in bil je ves čas osredotočen, samozavesten ter borben. Za tako kratek čas je pustil res velik pečat. Brez strahu je sprejel izziv NBA-ja in pokazal Evropejcem, kako uspeti,” -Michael Jordan
Član NBA kluba New Jersey Nets je postal 23. januarja 1991 in je takoj dobro izkoristil ponujeno mu priložnost v novem okolju, kjer je za razliko od prejšnjega dokazal, da kljub temu, da prihaja iz Evrope lahko igra v ameriški profesionalni ligi vidnejšo vlogo. Tako je do konca sezone zaigral na 43 tekmah, na katerih je s povprečjem 20,5 minutami igralnega časa dosegal 12,6 točke na tekmo in zopet potrdil svoje izjemne sposobnosti.
Tragedija
Zadnje srečanje v svojem življenju je odigral v Poljskem Wroclavu, kjer se je junija 1993 v kvalifikacijah Hrvaška pomerila proti slovenski reprezentanci. Slednja je zmagala z razliko 4 točk, 94:90.
Dražen se je odločil, da se domov ne bo vračal s soigralci, ampak se je skupaj s takratno partnerko, nemško manekenko Klaro Szalantzy in prijateljico Hilal Edebal vračal z osebnim avtomobilom. A ta žal ni prispel na svoj cilj. V rdečega golfa je v Ingolstadtu treščil tovornjak. Speči Dražen, ki žal ni bil pripet v varnostnim pasom, je zletel iz sovoznikovega sedeža skozi vetrobransko steklo in umrl na kraju nesreče, obe sopotnici pa utrpeli hude poškodbe
Legenda za vedno
Že pred tragično smrtjo, leta 1992, je prejel najvišje hrvaško državno nagrado za šport “Franjo Bučar”, deset let kasneje, leta 2002, pa so mu posmrtno dodelili še priznanje za življenjsko delo. Prav tako je leta 2006 olimpijski komite Hrvaške ustanovil priznanja za izredne dosežke na področju športa, »Nagrada Dražen Petrović«. V njegov spomin so v Zagrebu leta 2006 odprli muzej in spominski center “Dražen Petrović”, poleg katerega se nahaja košarkarska dvorana, ki prav tako nosi njegovo ime in v kateri danes igra klub, katerega ime je nekdaj ponesel v svet – KK Cibona.
Kapa 39Thirty Dražen Petrović “Limited Edition”
New Era v sodelovanju z Fundacijo Dražena Petrovića predstavlja kapo 39Thirty v omejenem številu.
- Na sprednji strani ime Petrović in številka.
- Na strani logotip New Era.
- Na strani logoti New Jersey Nets.
- Na zadnji strani logotip Dražena ter njegovo ime.
Kapa ima humanitarno noto, saj bomo 10% od vsake prodane kape usmerili v Fundacijo Dražena Petrovića. Kapo, ki jo lahko nosiš v spomin na večnega Dražena Petrovića najdeš tukaj.