V Grosbasketu smo v sodelovanju s Inštitutom za razvoj športa Spolint organizirali dvodnevno posebno usposabljanje za trenerje košarke. Kot “igralcu” v svetu košarke, se zavedamo, kako pomembno je negovati prave športne vrednote in iz tega razloga smo se povezali s Spolint inštitutom za razvoj športa ter finančno podprli program Sportikus, ki vključuje usposabljanje za trenerje.
V Grosbasketu smo v sodelovanju s Inštitutom za razvoj športa Spolint organizirali dvodnevno posebno usposabljanje za trenerje košarke. Kot “igralcu” v svetu košarke, se zavedamo, kako pomembno je negovati prave športne vrednote in iz tega razloga smo se povezali z Inštitutom za razvoj športa Spolint ter finančno podprli program Sportikus, ki vključuje usposabljanje za trenerje.
Sportikus je celovit večstranski in večstopenjski program, s katerim Spolint promovira in soustvarja družbeno odgovorno vlogo športa. V sklopu programa je tudi usposabljanje Sportikus fair play delegat, ki smo ga brezplačno ponudili slovenskim trenerjem košarke.
Dvodnevno usposabljanje je potekalo v košarkarski dvorani, ki se nahaja v Grosbasket trgovini v Ljubljani. Predani trenerji so pod vodstvom usposobljenih mentorjev iz Spolinta iskali odgovore na vprašanja, kako mladim zvezdam parketa zagotoviti, da zasvetijo v svojem najboljšem sijaju, ki ne bo zbledel tudi, ko otroci odrastejo.
Glavni cilji usposabljanja so:
- izboljšati znanje športnih pedagogov, trenerjev in vodstvenih delavcev v športu na področju etike športa;
- promovirati in uporabljati šport kot sredstvo vzgoje in socializacije;
- spodbujati pedagoški in osebnostni razvoj športnih delavcev;
- promovirati načela dobrega vodenja in organiziranja športa;
- ter usposobiti za uporabo Sportikus didaktičnih pripomočkov in učinkovitih pedagoških prijemov.
Trenerji so pod vodstvom mentorjev obravnavali veliko tematik, ki so izredno pomembne za čim bolj kvalitetno izvajanje trenerskih aktivnosti. Pogovarjali so se o fair play in etiki v športu, človeški psihi in razvoju osebnostnih lastnosti, predvsem samozavesti. Ena izmed tematik je bila tudi mediacija kot način mirnega, konstruktivnega in odgovornega načina reševanja sporov. Ker med trenerjem, otroci in starši pogosto prihaja do konfliktov, so se trenerji učili, kako konflikt spremeniti v priložnost za izmenjavo stališč, iskanja optimalnih rešitev in ter priložnosti za pogovor. Trenerji so med seboj izmenjevali svoje izkušnje, dobre prakse ter pogovor o konkretnih izzivih, ki spremljajo mlade športnike in trenerje. Prav tako so se trenerji naučili, kako uporabljati didaktične pripomočke, kot so Sportikus zastava, Častna športna prisega, Transparent z geslom, Didaktični plakat ter Modri in sivi karton. Trenerjem so bili predstavljeni tudi akciji Športna poteza in 100% Sportikus – priznanje za športno, šolsko in moralno odličnost.
Naziv Sportikus fair play delegat bodo pridobili udeleženec seminarja, ki bodo poleg 16-urnega seminarja, uspešno opravili 5-tedensko delo na terenu, kot je določeno po programu. Sportikus fair play delegati bodo vodili mlade športnike skozi 5-stopenjsko lestvico psihosocialnega razvoja (osredotočeno na vrednote, kot so odgovornost do sebe in drugih, soodločanje pri postavljanju športnih ciljev, spoštovanje vseh deležnikov, razvoj osebne integritete, solidarnost in prenos teh vrednot na izven-športno življenje), pri čemer jim bojo pomagali Sportikus didaktični pripomočki ter delovni listi.
Usposabljanje je potekalo v izredno prijetnem vzdušju, polnem izmenjave informacij in iskanju pozitivnih rešitev. Enemu izmed udeležencev, trenerju košarke Aleksandru iz KK Cerknica, smo postavili nekaj vprašanj o vtisih, ki si jih lahko preberete v nadaljevanju.
- Zakaj ste se prijavili na usposabljanje Sportikus fair play delegat?
Na Sportikus fair play sem se prijavil po prejetem vabilu iz Košarkarske zveze Slovenije. Prebral sem si vsebino dogodka, ki mi je vzbudila zanimanje. Najpomembnejše je to, da se vedno znova izobražujem, če želim slediti novim prijemom. Košarka je živa stvar in ne miruje. Vedno so novosti, ki jim je treba slediti.
- S kakšnimi komunikacijskimi ali etičnimi težavami se največkrat srečujete kot trener?
Osebno nimam velikih težav glede komunikacije, ker sem si vnaprej pripravil načrt poteka komunikacije tako s starši kot z otroci. Moj načrt je zelo preprost. Napisal sem “pravila”, ki sem jih poslal staršem in jim predlagal, da jih preberejo skupaj z otrokom. Potem sem ta ista “pravila” prebral še na treningu. Ko, če pride do kakega šuma v komunikaciji se vrnemo na “pravila”. Poleg tega pa smo kot klub napisali bonton športnika, ki ga je prejel vsak član našega kluba in je dostopen vsakomur na naši spletni strani. Bonton je bil sestavljen v sodelovanju z upravnim odborom, strokovnimi delavci in nekaterimi starši. Mogoče bi morali vključiti še kakega otroka. 🙂
- Ste na usposabljanju prišli do kakšnih novih ugotovitev oz. ali boste v praksi poskušali s kakšnimi novimi pristopi?
Seveda. Veliko novim prijemov, razmišljanj se mi je porodilo tekom usposabljanja. Dobiš nove ideje. Mislim, da smo bili udeleženci precej aktivni. Pogovarjali smo se o vsakdanjih izzivih in s pomočjo mentorja poskušali najti rešitve. Ne eno, več njih. Pri nas smo že pričeli z razgovorom o modrem in sivem kartonu, ki govorijo o vrednotah, začel sem pa uporabljati zelo uporabno metodo za umiritev. Rezultati so že vidni. 🙂
- Se vam zdi pomembno, da se vlaga denar in energijo v izboljšanje etičnega vidika na področju košarke?
Moje mnenje je, da ko nekdo postane trener si želi takoj ustvarit neko popolno tekmovalno ekipo. Tako trenerji začne(m)jo izključno samo s tehnično in taktično vsebino, zanemarijo pa življenjske veščine kot so: čista garderoba, pospravljeni čevlji, odnosi med sovrstniki, njihovo sodelovanje, spoštovanje nasprotnika, priznanje napake, uspešnost v šoli, poslušnost trenerja, pospravljanje dresov … Za te stvari si je potrebno vzeti čas in jim predstaviti, kaj želimo doseči in zakaj. Zgodbe so najboljša predstava za najmlajše, in takrat jih lahko naučimo prav vse za celo življenje. Ko opravimo ta del se lahko posvetimo športu v celoti. Vprašanje je torej retorično. Seveda je pomembno, da imamo pismene in vzgojene otroke, ki ločijo dobro od slabega. Kako pa naj si zamišljam svet za naše zanamce, če jih ne bomo pravilno usmerjali?
