Pravljica o čudežnem dečku se nadaljuje

Luka Dončić je pri rosnih 19 letih osvojil tako rekoč vse, kar se v evropski košarki osvojiti da. Če še ni bilo jasno, si je minuli konec tedna s svojim Realom dokončno pokoril košarkarsko Evropo in se z zlatimi črkami vpisal v zgodovino, znova. Zdaj mu ne preostane nič drugega, kot da nove izzive poišče onkraj Atlantika.

Že dalj časa je jasno, da je Luka Dončić eden največjih talentov evropske košarke. Spremenilo se je le to, da ga glede na njegovo igro in dosežke ne moremo več dojemati kot talentiranega, temveč kot odličnega igralca. Dejstvo, da ima v svoji igri še veliko prostora za napredek, je strašljivo. V zadnjem letu dni je Dončić s slovensko reprezentanco osvojil naslov evropskega prvaka, na Eurobasketu je bil izbran tudi v najboljšo peterko prvenstva. Potem je prišla klubska sezone, kjer so Real pestile poškodbe, Dončić pa je ekipo kot njen prvi igralec popeljal najprej v končnico, potem do samega evropskega naslova. Ves čas je bil najboljši košarkar Reala, sicer polnega zvezdnikov. Osvojil je evroligaški prestol, prejel nagrado za najkoristnejšega igralca rednega dela sezone, najkoristnejšega igralca zaključnega turnirja in bil seveda izbran v najboljšo peterko Evrolige.

Foto: Reuters

Nič od tega ni bilo podarjeno, vse si je več kot zaslužil in svojo vrednost dokazal na parketu. Da gre za superzvezdnika govori tudi dejstvo, da je Beograd zajela »Dončićmanija«, najboljši igralci in trenerji pa so vsakodnevno slovenskim in tujim novinarjem odgovarjali na vprašanja o čudežnemu dečku, ga primerjali z Draženom Petrovićem, o njem govorili v superlativih. Če je bil na lanskem zaključnem turnirju še »zelen«, je letos dokazal zrelost in očiten napredek. V družbi Llulla, Fernandeza, Reyesa in ostalih superzvezdnikov evropske košarke je bil on tisti, ki je vodil ekipo Reala.

Na stari celini je torej »pobral« vse, kar se je pobrati dalo. Dejansko mu ni ostalo nič, kar bi lahko predstavljalo izziv in ga vleklo k temu, da vendar ne odide v ligo NBA in nam privošči še eno sezono v Evropi. Pred začetkom zaključnega turnirja je dejal, da se vendarle še ni odločil ali bo šel v NBA, a zdaj o tem več ni veliko dvomov. In tudi prav je, da se odpravi novim izzivom naproti. V NBA ga čaka povsem novo okolje, soigralci, nov način dela, predvsem pa novo dokazovanje. V ZDA namreč še vedno obstaja dvom v Evropejce, zaradi česar Luko čaka veliko dela pri dokazovanju svoje odličnosti. Phoenix, Sacramento, Atlanta, morda Dallas, na koncu niti ni tako pomembno. Kjerkoli bo pristal, si bo moral izboriti svoje mesto na igrišču. Pomembno je, da bo iz dneva v dan igral proti najboljšim košarkarjem na svetu, se od njih učil in napredoval. Segati mora po zvezdah, saj bo le tako, morda, tudi sam postal najboljši. Takšnega košarkarja pri 19 letih bržkone že dolgo, če sploh kdaj, ni videl svet.

Foro: Reuters

Pri tem ne izstopa le njegova igra, temveč tudi osebnostna zrelost. In kot takšen je gotovo pripravljen na izzive v ligi NBA. Temu pritrjujejo tudi igralci z dolgoletnimi izkušnjami v najmočnejši košarkarski ligi na svetu. Pred končno odločitvijo ga čaka še zaključek španskega prvenstva v dresu Reala, kjer bo glavni cilj osvojiti še špansko krono in zaključiti nepozabno sezono, o kateri večina košarkarjev lahko le sanja in se je z besedami ne da opisati. Pravljica se torej nadaljuje in le želimo si lahko, da bo tako tudi v prihodnje. Zato srečno, Luka.

Kategorije