Na streetbasketu s stepbackom do and-onea in dvojnega dvojčka

Tako kot v večini športov tudi v košarki najdemo prav posebno izrazoslovje. Sleng, ki ga večinoma dobro poznajo košarkarski navdušenci, ostali pa lahko zaradi nepoznavanja izrazov v pogovoru hitro izgubijo sled. Za dobro ogrevanje pred ključnim delom košarkarske sezone v Evropi in ligi NBA si zato poglejmo nekaj košarkarskih izrazov, ki jih pogosto uporabljamo, razume pa jih manj ljudi, kot verjetno mislimo.

Ker imamo v večini raje napadalno košarko, začnimo pri izrazih povezanih z igro v napadu:

Dvojni dvojček (ang. double double) – statistični rezultat, ko posameznik na eni tekmi zbere več kot 10 enot v dveh različnih statističnih kategorijah. Najpogosteje so to točke in skoki ali podaje, redkeje tudi blokade ali ukradene žoge. Za dvojni dvojček mora igralec na primer zbrati vsaj 10 točk in 10 skokov, 10 točk in 10 podaj ali 10 skokov in 10 podaj. Redko se zgodi, da bi dvojni dvojček kdo dosegel v kombinaciji z 10 skoki, podajami ali celo blokadami. Za vse šaljivce – izgubljene žoge se ne štejejo v to kvoto. Torej z 10 izgubljenimi žogami se igralcu ne šteje dvojni, trojni ali četvorni dvojček.

Trojni dvojček (ang. triple-double) – statistični rezultat, ko posameznik na eni tekmi zbere več kot 10 enot v treh različnih statističnih kategorijah. Gre za enega bolj prestižnih statističnih dosežkov, ki kaže na izjemno vsestranskost košarkarja. Za boljšo predstavo: v Evroligi smo le dvakrat doživeli, da je košarkar dosegel trojni dvojček. Prvi takšen je bil Nikola Vujčič v dresu Macabija, drugi pa Nick Calathes pred kratkim v dresu Panathinaikosa. V ligi NBA je trojni dvojček bolj pogost. Najbolj ga pooseblja Russell Westbrook, ki je že tretjo zaporedno sezono končal s povprečjem trojnega dvojčka. Pred tem je eno sezono uspelo s trojnim dvojčkom zaključiti velikemu Oscarju Robertsonu.

Russell Westbrook je že tretjo sezono zapored dosegel “triple double” povprečje.

Četvorni dvojček (ang. quadruple-double) – statistični rezultat, ko posameznik na eni tekmi zbere več kot 10 enot v kar štirih različnih statističnih kategorijah. To so točke, skoki, podaje in blokade ali ukradene žoge. Nazadnje smo četvorni dvojček v ligi NBA videli pred kar 23 leti. Doslej je ta eminentni dosežek uspel samo štirim igralcem. Z njim se lahko pohvalijo David Robinson, Hakeem Olajuwon, Nate Thurmond in Alvin Robertson.

Streetbasket – v slovenščini ‘ulična košarka’ predstavlja izraz, s katerim opišemo igranje košarke zunaj dvorane. Najpogosteje se uporablja za igranje košarke 3 na 3 na en koš, ki postaja vse bolj priljubljeno, kar dokazuje tudi uvrstitev tega športa kot ločene discipline na olimpijskih igrah.

»Mrtva žoga« – slovnično pravilen slovenski izraz je »držana žoga«, uporabljamo pa ga v situaciji, ko dva košarkarja nasprotnih ekip več sekund sočasno držita žogo. Po sodniškem pisku se igra zaustavi, o posesti pa odloči skok za žogo med tema dvema košarkarjema (v NBA) ali pravilo izmenjujoče posesti (v Evropi).

Stepback – napadalno gibanje, s katerim napadalec z žogo po zadnjem odboju žoge naredi korak nazaj, si ustvari več manevrskega prostora in napad zaključi z metom. Za ponazoritev tega si lahko ogledate tako rekoč katerekoli utrinke tekem Luke Dončića ali Jamesa Hardna. »Stepback« se v NBA izkazuje za bolj ali manj nerešljivo uganko za obrambo.

Brada je znan po svojem ubijalskem stepbacku.

Fadeaway – tudi fadeaway ustvari prostor med napadalcem in obrambnim igralcem ter omogoča met za zaključek napada. Fadeaway se večkrat uporabi znotraj črte za tri točke. Gre za zahtevno gibanje, pri katerem se napadalec vrže stran od koša in zaključuje napad. Gibanje, ki ga je patentiral eden in edini Michael Jordan, v svoj repertoar prevzel Kobe Bryant, danes pa ga uporablja večina krilnih košarkarjev in branilcev.

Eurostep – ostajamo pri zelo težko branljivih napadalnih gibanjih. Eurostep je neke vrste dvokorak, pri katerem napadalec po prvem koraku spremeni smer gibanja in iz tira vrže obrambnega igralca ter zaključi s polaganjem. Gibanje izvira iz Evrope, natančneje iz jugoslovanske košarke. Od tu tudi izraz »Eurostep«, ki sta ga v ligi NBA do potankosti izpopolnila Manu Ginobili in Dwyane Wade.

Dwyane Wade je skozi kariero vrgel iz tira kar nekaj nasprotnikov.

Floater – met proti košu, ki se ga poslužujejo predvsem nižji košarkarji. Gre namreč za met z eno roko v visokem loku, s katerim se želijo izogniti blokadi visokega obrambnega košarkarja. Američani ga pogosto imenujejo tudi tear-drop ali slovensko »solzica«. Na stari celini je z njim obrambe v obup spravljal predvsem Juan Carlos Navarro, v ligi NBA pa je bil nezaustavljiv Francoz Tony Parker. Pogosto ga uporablja tudi Chris Paul in Stephen Curry.

And-one – pri zaključkih s stepbackom, fadeawayem, eurostepom in floaterjem napadalci pogosto dosežejo koš, ob tem pa je nad njimi storjena tudi osebna napaka. To imenujemo »and-one«, saj ima napadalec ob košu na voljo tudi en dodatni prosti met.

MVP – kratica za Most Valuable Player. Nagrada, ki jo prejme najkoristnejši košarkar, izbor pa v različnih tekmovanjih poteka po različnih ključih. Slovenski izraz za to je najkoristnejši košarkar, z njim pa se lahko pohvalijo le najboljši. Največkrat, kar šestkrat, je nagrado prejel sloviti Kareem Abdul-Jabbar, od aktivnih igralcev v NBA pa LeBron James, in sicer štirikrat.

Kareem Abdul-Jabbar je lastnik rekorda z največ nazivi NBA MVP (šest).

ROTY –kratica, ki pomeni nagrado za najboljšega novinca v ligi NBA je v ta seznam uvrščena predvsem zaradi izrednega interesa, ki ga imamo do te nagrade letos v Sloveniji. Razlog je seveda čudežni deček Luka Dončić, ki lahko postane prvi Slovenec z laskavim nazivom, pri tem pa ga lahko roko na srce ustavi le nerazumnost ameriških novinarjev.

Napad zmaguje tekme, obramba pa prvenstva

Ker se približujemo končnicam letošnje sezone in boju za lovorike, obenem pa nam je dobro znan reku »napad zmaguje tekme, obramba pa prvenstva«, poglejmo še nekaj izrazov povezanih z igro v obrambi:

Cona – vrsta obrambe, pri kateri igralec ne pokriva določenega nasprotnika ampak določen prostor na igrišču. Gre za evropski princip, ki se uporablja predvsem v primerih, ko nasprotna ekipa ni uspešna pri metih za tri točke. V ligi NBA je bila dolgo časa nezaželena, v začetku preteklega desetletja pa so se je začeli posluževati zaradi nekaterih sprememb pravil igre. V letošnji sezoni jo je nemalokrat uporabljal Eric Spoelstra, glavni trener Miamija.

Presing – izraz za agresivno obrambo po celem igrišču. Ta se lahko igra mož na moža (slengovsko 1 na 1) ali pa v conski postavitvi, kjer igralci pokrivajo prostor in potem pride do podvajanja napadalca.

Tehnična (napaka) – kazen za neupoštevanje pravil igre, pri čemer pa ne gre za fizični kontakt. Najpogosteje se jo dosodi zaradi ugovarjanja sodniškim odločitvam, prejmejo pa jo lahko tako igralci na igrišču kot tisti na klopi, vključno s trenerjem, njegovimi pomočniki in ostalimi uradnimi predstavniki ekipe na klopi. Dve tehnični napaki pomenita izključitev iz tekme.

 

Kategorije

X